Gregorijanski koledar
Med sončnimi koledarji je najbolj znan Gregorianski primerek, ki je danes uporabljen v veliki večini sveta. Njegov predhodnik je Julijanski koledar, ki je nastal že v Antiki. Zaradi nenatančnega štetja dni je bil Julijanski koledar zamenjan na zahtevo papeža Gregorija XIII, ki je uvedel Gregorjanski koledar. Uvedli so ga leta 1582 in sicer v Franciji, Italiji, Španiji in na Portugalskem, dve leti kasneje pa v Avstriji. Kasneje so ga sprejeli tudi drugod po evropi in drugod po svetu. Natančnost, ki jo ponujaja Gregorjanski koledar je 1 dan napake na 3000 let tako, da med koledarji obstajajo še bolj natančni primerki, ki bi še bolje služili namenu, ki jo koledarji imajo in sicer natančno štetje let.